1. Normalni tok: Najprej moramo poznati normalno velikost toka, ki teče skozi varovalko v uporabljenem vezju.
Običajno moramo vnaprej nastaviti zmanjšanje in nato izbrati po naslednjem načelu: to pomeni, da mora biti normalni tok manjši od produkta nazivnega toka in redukcijskega koeficienta.
2. Tok varovalke: V skladu s specifikacijami UL je treba varovalko hitro varovati pri nazivni napetosti dvakrat. V večini primerov pa za zagotovitev zanesljive varovalke priporočamo, da je tok varovalke večji od 2,5 -kratnega nazivnega toka.
Poleg tega je čas varovalke pomemben, vendar se mora pri presoji sklicevati tudi na karakteristični diagram varovalke, ki ga je dal proizvajalec.
3. Napetost odprtega tokokroga: Napetost odprtega tokokroga je na splošno treba izbrati tako, da je manjša od nazivne napetosti.
Na primer, če se v tokokrogu ac100v uporablja varovalka z nazivno napetostjo dc24v, je možno vžgati ali zlomiti varovalko.
4. Tok kratkega stika: Največja vrednost toka, ki jo prenašamo pri kratkem stiku vezja, se imenuje tok kratkega stika. Za različne varovalke je določena nazivna prekinitvena zmogljivost in paziti moramo, da tok kratkega stika ne preseže nazivne zmogljivosti vezja pri izbiri varovalke.
Če izberete varovalko z majhno kapaciteto prekinjenega vezja, lahko poškoduje varovalko ali povzroči požar.
5. Udarni tok: Valovna oblika (valovna oblika impulznega toka) za opazovanje udarnega toka se uporablja za izračun njegove energije z uporabo vrednosti I2T (Joulova integralna vrednost). Udarni tok je po velikosti in frekvenci različen, učinek na varovalko pa drugačen. Razmerje vrednosti udarnega toka i2t do vrednosti i2t varovalke posameznega impulza določa, kolikokrat je varovalka odporna na udarni tok.
Čas objave: 25. marec 2021